Na planini Hudi hlevi so imeli Srjani (prebivalci Srednjega Vrha) senožeti in hleve za drobnico, ki je tam običajno bivala tudi pozimi.
Hlevi so bili požgani med drugo svetovno vojno. Dostop je bil v zimskem času težak in nevaren. V 18. stoletju naj bi snežni plaz zasul devet domačinov. Izvor imena zato povezujemo s težavami, ki so jih imeli domačini pri delu ali z bolečino, ki jo je povzročila nesreča.
Domačini, torej Rutarjani in Srjani, so številne senožetne travnike vzdrževali in obdelovali. Na njih so si od pomladi do jeseni zagotovili zadostne količine sena, s katerim so potem čez dolgo zimo krmili živino. Po koncu druge svetovne vojne so se travniki začeli zaraščati, ker so se morali zaradi spremembe sistema predvsem mladi zaposliti v družbenem sektorju. Kmetije so ostale brez delovne sile in sčasoma so se zaradi živilskih kart, ki so jih dobivali samo zaposleni, zaposlili tudi kmetje. Njihovo delo na posestvih je postalo postranski zaslužek in poklic.
senožet = rut = rovt = travnik, zlasti v hribovitem svetu, ki se kosi navadno enkrat na leto (SSKJ)
štala = hlev = stavba, prostor za bivanje domačih živali, zlasti večjih (SSKJ)
skèdenj = gospodarsko poslopje z delovnim prostorom, zlasti za mlatenje, in s prostorom za shranjevanje sena, slame (SSKJ)
senik = prostor, stavba za shranjevanje sena (SSKJ)
