Špik je zaradi svoje piramidaste in koničaste oblike ena izmed najbolj občudovanih in markantnih gora v Alpah nasploh.
Ekstremnim plezalcem, ki jim nobeno svetišče ni tako sveto, da ne bi vanj vdrli, je ravno ta stena jabolko poželenja. Po prvi svetovni vojni se je za osvojitev njene severne stene, ki je takrat veljala za enega izmed velikih alpskih alpinističnih izzivov, razvnela prava bitka med takrat najboljšimi tujimi in domačimi navezami.
Leta 1926 sta jo po direktni smeri na presenečenje številnih prva preplezala Mira Marko Debeljak in Stanko Tominšek. Uspeh domače naveze je ponesel slavo slovenskega alpinizma po svetu, ki je s tem dejanjem v enem zamahu dosegel svetovno raven in ostaja tam še danes. Pet let kasneje sta še težjo direktno smer čez steno potegnila Pavla Jesih in Jože Lipovec. Zaradi močne zastopanosti žensk pri njegovem osvajanju je Špik, sicer simbol pokončnosti in moške potence, postal »damska gora« in dokaz, da ženske tudi v gorah v ničemer ne zaostajajo za moškimi.
