Območje, ki mu domačini pravijo Za Akom, predstavlja ledeniški zatrep oziroma krnica pod Široko pečjo. V narečnem jeziku »ak« sicer pomeni vlaka.
Včasih so tukaj kuhali oglje in ga potem po vlakah kar v coklah spravljali v dolino. Zaradi erozije in plazov danes tja na ta način ni več možno priti. Dostop je mogoč le po zavarovani poti, ki vodi mimo Zgornjega Martuljškega slapu.
Za Ak je Josip Vandot umestil dramatično dogajanje v pripovedki Kekec na volčji sledi iz leta 1922. Tam je Rožle pasel drobnico in divja žena Pehta naj bi tja odpeljala njegovo slepo sestro Mojco. Rešil jo je Kekec, a je kasneje tudi sam padel v Pehtine kremplje, jo ukanil in od nje dobil kapljice iz čudežne zdravilne zeli, ki so Mojci povrnile vid.
Kekec je približno desetletni fantič, pastirček, ki se z okovano palico, visokim klobukom, malho, židano voljo in prebrisano glavo sprehaja po gorskih planotah in dolinah, po robu prepadov in brezen ter velja za enega izmed najbolj priljubljenih junakov slovenske mladinske literature. Z zvijačnostjo, pogumom in s pomočjo zvestega psa mu uspe vedno znova pobegniti iz rok divjih lovcev, divjih mož in žena ter ob tem še rešiti katerega od prijateljev. Kekec je svetel otroški lik. Njegovo vedrino, pogum in srčnost Vandot kar naprej poudarja. Pooseblja nenehno veselo razpoloženje, odsotnost vsakega strahu, tako pred avtoritetami kot pred naravnimi pojavi, sočutje do revnih in bolnih ter elementarno srčnost.
Tako kot vsi pravljični junaki je njegov lik posledica takratnih socialnih razmer, ki so veljale za življenje v trdih alpskih dolinah. Vandotove mačehe, divji možje in žene ter revni ali zapuščeni otroci (Jerca, Tinka, Rožle), ki so morali služiti kot pastirji, odsevajo realna razmerja, le da jih je Vandot zmehčal. Kljub svoji načelni grozovitosti imajo mehko srce tudi njegovi silaki in čudaki, kot so Prisank, Bedanc, Pehta. Obenem si je umislil tudi mirnega zeliščarja Kosobrina, možica, ki je poosebljena dobrota. Vandotu je uspelo življenje v neprijaznem gorskem svetu prikazati skozi otroške oči in ob tem odlično uporabiti lokalno mitologijo.
vlaka = žlebasta vdolbina v tleh za spravljanje lesa do gozdne ceste, skladišča (SSKJ)
