Planina Vošca je najvišje ležeča pašna planina v tem delu Karavank, kjer še danes pasejo živino kmetje iz Koroške.
Zaradi nje so bili Srjani (prebivalci Srednjega Vrha) z njimi dolgo časa v sporu. Z Vošce se odpre eden izmed najlepših razgledov – proti jugu na Julijce in proti severu na Koroško, vse tja do Velikega Kleka (Grossglocknerja).
Od konca prve svetovne vojne in razpada avstro-ogrske monarhije poteka po vrhu Karavank državna meja. Že za časa Kraljevine Jugoslavije je bila na planini Vošca zgrajena stražarnica, v kateri so bivali graničarji, ki so mejo varovali in preprečevali njeno prečkanje. Prebivalci Srednjega Vrha in Rut, ki so imeli v Karavankah senožete, pašnike in gozdove, so imeli poseben status, ki jim je omogočal omejeno gibanje v obmejnem pasu. Številne dobrine so bile v stari Jugoslaviji drage in težko dosegljive. V primerjavi z Avstrijo, kjer so bile poceni in jih je bilo mogoče kupiti v prosti prodaji, so veljale za monopolno blago. Takšne razmere in poznavanje terena so nekateri domačini izkoristili za tihotapstvo oziroma »švercanje«, ki se je nadaljevalo tudi po drugi svetovni vojni.
